ODPOVEDALA SEM SE …

Čemu sem se odpovedala?

Sem na 40 – dnevnem postu, ki ga imam že tretje leto zapored. Prvo leto sem se odpovedala mesu, lani sem se odpovedala izdelkom iz bele moke (kruhu, testeninam,…) in sladkorju (občasno lahko vsaj 70% čokolado), letos pa sem dejansko kar združila oba prejšnja posta. Trudim se tudi uživati čim manj mlečnih izdelkov.

In ponavadi je prvo vprašanje, ki ga dobim: »In kaj potem sploh ješ?« In odgovorim: »Vse ostalo!« ;)

Začelo se je pred tremi leti, ko smo se doma z družino pogovarjali, da bi se za 40 dni odrekli nečemu, kar imamo radi. In mlajša sestra je v smehu rekla, da šoli, brat je rekel, da računalniku (najstniki pač ;) ),… Sama sem se pa takrat odločila za meso. In dejansko, če pomislim, nisem ravno tip človeka, ki bi rekla, da imam grozno rada meso, ampak za to sem se takrat enostavno odločila. Načeloma sem vedno rekla, da zame važno, da je piščančje meso in morske stvari, ostalo pa če je ali ne. Ampak ko pričneš dobivati slabo vest, ko nekaj ješ… no, tako je pač prišlo do tega.

Letos pa, kot sem že omenila, sem se odpovedala mesu (tudi ribam, ker realno, ribe SO meso!), izdelkom iz bele moke in sladkorju (izjema: občasno lahko vsaj 70% čokolado).

Zakaj sem se odpovedala tem izdelkom?

Iskreno, rekla sem, da bom nadaljevala tradicijo. To je to. Ampak imam občutek, da bo ta post tokrat trajal dlje. Mesa ne pogrešam, ostalega pa tudi ne. No, sladkor, oz. kakšen kos sladice občasno vsekakor zadiši, ampak me potem kmalu mine. Večina jih verjetno misli, da je to pač ene vrste dieta, ampak ni. To mi predstavlja en način drugačnega življenja, da se preizkusim, kako mi bo šlo. In mi gre odlično. Ko bi bila še pri drugih odločitvah tako pridna in vztrajna, bi bilo še boljše. ;)

Že po slabem tednu je bilo moje počutje fenomenalno, lahko rečem, da sem se počutila za 80% boljše, če je to sploh možno. :) Prej sem bila non – stop utrujena, imela večkrat glavobole, počutje mi je nihalo, koža ni bila v najboljšem stanju. Trenutno se pa počutim res odlično! Zdaj bo že skoraj mesec dni odkar sem pričela s postom, pa se počutim popolnoma drugačen človek od prej. Vsekakor bi vsakemu priporočala, da se za vsaj dva tedna odpove čemu podobnemu. Ne rečem, da vsem stvarem naenkrat, ampak že samo odpoved sladkemu (če si sladkosned, kot sem sama) je ogromen korak.

Za naprej sem se odločila, da bom po 40 – dnevnem postu še naprej poskusila čim dlje časa držati ta način življenja. Za meso sem prepričana, da še nekaj časa ne bo na mojem krožniku, ker sem že prej večkrat imela obdobja, ko ga nisem jedla, ker sem enostavno imela slabo vest. In mislim, da to pove dovolj. Za sladkor pa tudi vsekakor vem, da se bom trudila, da bo čim manjkrat kje blizu mene. ;)

Prve dni sem nekako preživela ob smoothijih, ker se mi ni dalo kuhati. In na srečo imam to rada. Če koga zanima, lahko v prihodnosti tudi objavim kakšen recept mojih najljubših smoothijev. :)

In zakaj to sploh pišem?

Iskreno, ne vem. :) Da me morda še malo bolj spoznate? Mogoče nekako upam, da z zapisom navdušim koga izmed vas, ki ste si želeli kdaj kaj takšnega poizkusiti, pa niste našli volje. Ponavadi je izgovor, da ni časa za to. Ni res! Vse se da, če se hoče. Sama delam v zdravstvu, torej lahko veste, da delam 3 izmene. In če to uspeva MENI, ki sem ponavadi imela za vsako rešitev nov problem, lahko uspe tudi VAM. Verjemite mi! :)

Telo mi je hvaležno. Posledično to vpliva tudi na moje psihično počutje, saj imam manj nihanj razpoloženja, razmišljam dosti bolj pozitivno, nisem več tako hitro in non – stop utrujena, čeprav imam še vedno, kot prej, dosti drugih projektov in hobijev izven službe, pa mi je vse lažje. Aha, dekleta in žene, pa tudi k boljšemu libidu pripomore – torej še en plus za vas in vaše boljše polovice. ;)

Dragi moji, vedite, da vas s tem zapisom ne silim k ničemur, niti slabe vesti vam ne želim narediti. To je bila moja osebna odločitev, na katero sem ponosna. Pa to redko rečem na glas komu bližnjemu, kaj šele da to zapišem JAVNO na svoj blog. :)

Imejte se radi!

Pozdravčki,

Jasna